NARAVOSLOVNI KOTIČEK V SKUPINI LISIČKE

V mesecu aprilu smo se pričeli pogovarjati, kako skrbimo za našo zemljo, da nam bo lepše. Poslušali smo pravljico Zemlja je dobila vročino (Goran Škobalj).

Otroci so komentirali prebrano pravljico:

E: »Odpadkov ne bomo vrgli v smeti, da Zemlja ne bo umazana.«

F: »Otroci v Afriki so revni.«

A: »Ljudje so kdaj vrgli smeti v reke in zato je prišla voda umazana. Voda mora biti sveža, modra in če je umazana, lahko zbolimo za vedno.«

C »Moramo zapirati vodo.«

I: »Moramo ugasniti luč.«

V: »Moramo ugasniti luč, da ne zmanjka fulkrat elektrika. Če vozimo avto, lahko tudi v avtu zmanjka bencina.«

E:«Afričane imam rad in so mi še lepi.«

B: »Sem videl v posnetku, kako nosijo vodo iz vodnjakov, čisto vodo, ki jo predelajo skozi take špičke.«

Z otroki smo izdelali načrt, kaj bomo počeli, da bo nam lepši svet.

Ideje otrok so:

– pobiramo smeti in jih mečemo v koš,

– ločujemo odpadke v pravilne zabojnike,

– uredimo svoj vrt,

– posadimo drevo,

– varčujemo z vodo.

Razvil se je pogovor, kako bi posadili drevo in kaj bomo posejali na vrt. Porodila se je ideja, da lahko posadimo jablano.

Ob rezanju jabolka so poiskali peške in jih dali v lončke z zemljo, da so le-te vzkalile.

Čakali smo, opazovali in naenkrat se je pokazal listek. Juhu, jablana.

Otroci so od doma prinesli razna semena. Pripravili smo naravoslovni kotiček. Otroci z izkušnjami so povedali, kaj potrebujemo za sejanje. Pripravili smo lončke, zemljo in semena. Otroci so prihajali v kotiček, nekateri so takoj začeli s sejanjem, drugi so le opazovali. Spodbujala sem jih k uporabi čutil. Tipali so, vonjali in si ogledovali razna semena in zemljo. Posejali so in zalili. Lončke smo slikovno označili z vrsto rastline. Postavili smo jih na vidno mesto in na dosegu otrok, da jih lahko zalivajo in opazujejo spremembe.

Otroci z navdušenjem skrbijo za rastline v naravoslovnem kotičku. Komaj čakamo na dan, ko bomo jablano posadili na naše igrišče in jo skrbno negovali, da nam bo v prihodnosti obrodila jabolka.